Hrvaška v novi podobi: navijači že lovijo drese

Ko je Hrvaška na zadnjem velikem tekmovanju pokazala zobe vsem skeptikom, ni bilo več dvoma – ta reprezentanca ima nekaj posebnega. Modri val spet narašča, in to ne samo na igrišču. Po ulicah Zagreba, Splita pa tudi Ljubljane je spet čutiti tisti naboj. Ljudje spet nosijo imena Modrić, Kovačić in Gvardiol na ramenih. Pa ne kar tako – iščejo prave kose, tiste, ki dišijo po originalu, a jih denarnica ne ubije.

In ravno tu nastopi zanimiv zasuk. Medtem ko uradni dobavitelji dvigujejo cene, vedno več slovenskih navijačev seže po drugi možnosti. Kakovostni repliki dresov, ki jih težko ločiš od pravih, so postali pravi hit. Saj veste, kako to gre – en prijatelj vidi pri drugemu, potem pa celotna ekipa na petkovem pivo naroči isto. Vzdušje ob prenosih tekem je zdaj še bolj pristno. In če smo pošteni, kdo ne bi želel imeti tistega slavnega šahovnice vzorca na prsih?

Seveda je treba biti previden. Trg je poln sranja, kot bi rekli na navijaški tribuni. Nekateri ponujajo drese, ki razpadejo po prvem pranju, drugi pa imajo šive, ki ti režejo pod pazduho. Zato se je pametno posvetovati s tistimi, ki že imajo izkušnje. Forumi in družbeni omrežja so polni nasvetov – kdo je zanesljiv, kdo pošilja v treh dneh, kdo pa pozabi na naročilo za vedno.

Ena izmed stvari, ki jih navijači največ iščejo, je dresi Hrvaška reprezentance . To ni samo kos blaga. To je simbol, način, kako pokažeš, da si del tiste pripovedi. Tiste, ko je Hrvaška kljubovala vsem kvotam. Ko so šli do finala svetovnega prvenstva. Ko so premagali Brazilce na njihovih tleh. Vsak, ki je to doživel pred televizijo ali v barih na Metelkovi, ve, o čem govorim.

Letos je sicer nekoliko drugače. Rokometna evropska prvenstva, nogometne kvalifikacije, pa še vsi ti turnirji. Ampak Hrvaška ostaja Hrvaška. Njihovi športniki imajo tisti gen, tisto žilico, ki jo občudujemo tudi pri naših najboljših. In ko oni igrajo, mi navijamo. Pa naj bo to v Riu, Berlinu ali doma na kavču.

Seveda ne gre samo za dres. Gre za celoten paket – kdo ga nosi, kdaj, s kakšnim šalom. Poznam fanta, ki ima zbirko petnajstih različnih izdaj. Vsaka ima svojo zgodbo. Eno je nosil na finalu lige narodov, drugo na prvi tekmi po smrti Ćire. Za prave navdušence to ni oblačilo – to je dnevnik.

Ampak vrniva se k vsakdanjemu zraku. Recimo, da si v petek zvečer z frendi. Gledate tekmo, pivo je hladno, čips na mizi. In potem tvoj najboljši kolega pokaže nov dres. Vsi se sklonite, tipate material, gledate šive. "Kje si to vzel?" “Ena mala trgovina prek spleta.” “Koliko?” “Tretjino uradne cene.” V naslednjih desetih minutah trije novi naročijo isto. Tako to gre.

Res je, da imaš vedno tiste puriste, ki prisegajo samo na uradno trgovino. Spoštujem. Ampak za večino ljudi, ki hočejo uživati v vzdušju brez da bi dali pol plače, so kakovostne replike več kot dobra izbira. Pa ne pozabimo – Hrvaška reprezentanca ima tudi precej navijačev v Sloveniji. Ni čudno. Blizu smo, razumemo jih, pa še tekme so vedno drame.

Zadnjič sem bil na eni tekmi v Žalcu. Polna dvorana, polno Hrvatov, polno Slovencev. In dresi povsod. Stari, novi, domači, gostujoči. Tisti fenomen, ko vidiš, da neka država ustvari tako privlačnost, da jo hočejo nositi tudi tisti, ki niso njeni državljani. To je moč športa. In to je moč dobrega dizajna. Šahovnica je preprosto ikonična.

Kaj torej svetujem nekomu, ki si želi svojega kosa Hrvaške? Najprej – poglej mnenja. Potem – primerjaj cene. Potem – ne čakaj predolgo, ker zaloge pri manjših ponudnikih hitro zmanjka. In zadnje – uživaj. Ko boš naslednjič v balkanskem lokalu, kjer prenašajo tekmo, boš vedel, da spadaš zraven. Pa čeprav tvoj dres ni prišel iz uradnega skladišča.

Navijanje je v srcu. Ne v ceni na etiketi.